»Vsako knjigo, ki jo pišem, pišem iz sebe. Nikdar ne pišem zato, ker bi morala pisati.«

»Pišem iz dneva v dan, toda kaj pišem?«

»Si prizadeva na novo pisati zgodovino svoje družine in jo zamenjati s pripovedjo o izdatni ljubezni matriarhinje do domovine.«

»Pišem, pišem, pišem! / Ker mi misli / neverjetno hitro grejo, / pišem, kar zapišem.«

»Ne pišem o vojni, temveč o človeku v vojni; ne pišem zgodovine vojne, ampak zgodovino čustev.«

»Piši, ti samo piši, kaj vse si pokradel na begu, kje vse si vlamljal, vse napiši!«

»Pesmi ne piše popolnost.«

»Odločil sem se, da ne bom več pisal romanov, in da če torej pišem, pišem iz sebe in o sebi, o tem, kar se dogaja okoli mene.«

»Zgodovine ne pišejo možje, kot sem jaz.«